Tako kot drugod po Evropi, so bile v 18. in 19. stoletju tudi v  Sloveniji strelske tarče zelo priljubljene.
Največkrat so bile okrogle ali kvadratne oblike in so neprecenljiv vir informacij o strelskih dogodkih, običajih in navadah različnih strelskih klubov. S pozornim opazovanjem pa lahko iz njih razberemo tudi  različnosti v značajih posameznih lovcev, ki so običajno orisani na igriv in hudomušen način.
Ponazarjajo lovske posebnosti, slabosti in nagnjenost k pretiravanju, ki se je ohranila vse do današnjih dni v frazi, ki jo pogosto uporabljamo: »Ta je pa lovska«.
Najstarejša ohranjena tarča je iz društva ostrostrelcev   leta 1719, zadnjo tarčo pa je naslikal Ljubljanski slikar Edo Deržaj ob 375 letnici društva slovenskih ostrostrelcev.
Originalne tarče so različnih oblik in velikosti in jih hrani Mestni muzej Ljubljana.