Ob koncu 18. in v 19. stoletju so bile na kmetijah skrinje najpomembnejši kos pohištva. Namenjene so bile shranjevanju lanene preje in platna za nevestino balo, kar ponazarja tudi citat: »Mati ji skrinjo nalagajo, Oča ji slovo dajajo«.
Ponekod so prevoz bale imenovali kar »skrinjo vozijo«. Bogato balo s skrinjo so slovesno in s precej zapletenim obredom prepeljali s starega na novi dom. Poleg bale so v skrinjah hranili vse, kar je bilo pri hiši vrednega: obleke, dokumente, denar in druge družinske dragocenosti. Danes so skrinje le še okrasni predmeti, znanje o njihovi izdelavi pa lahko uvrstimo med ogroženo nesnovno kulturno dediščino. Zelo malo rokodelcev še pozna stare tehnologije izdelovanja skrinj, načine slikanja, sestave barvnih premazov in glazur, ki so potrebni za izdelavo skrinje.
Ornament s skrinje je upodobljen tudi v logotipu Etnogalerije SKRINA.