Panjske končnice
»Tle se špeglejte lenuhi, pri tej mali, marni muhi!«
Poslikane panjske končnice, ki se bohotijo na sprednji strani čebeljih panjev so del slovenske ljudske zgodovine in zgodba o izvirnosti in bogati domišljiji njihovih ustvarjalcev. Za zlato dobo končnic veljajo leta od 1820 do 1880, po drugi svetovni vojni pa je ta izjemno lepa in preprosta ljudska obrt počasi zamrla.
Skozi bogato bero najrazličnejših motivov na panjskih končnicah lahko spoznavamo neprecenljive zgodbe, bajke in pripovedke iz preteklosti. Vsaka je s svojimi detajli pripovedovala zgodbo: največkrat o vsakdanjem kmečkem življenju, izdelkih ljudske obrti in živalih. Velikokrat so se na njih pojavljali tudi svetniki in drugi verski motivi. Neprecenljivi so motivi zgodovinskih in vojnih dogodkov in vsi ostali spomini tistega časa.
Ročno slikano