Ljubljansko barje je pokrajina od Vrhnike mimo južnih obronkov Ljubljane vse do Škofljice. Raznolikost, ki jo ponuja ljubljansko barje tako v flori kot v favni, pa se kaže tudi v prsti. Prav ta je s svojo barvitostjo in različnostjo pritegnila slikarja Milana Lampeta, da si jo je izbral za svoj izrazni material. Svetla ilovica raznih odtenkov od oker do oranžno rdeče barve, znamenita črna barjanska prst ali zelo svetli, skoraj beli pesek so tista snov, ki vabi umetnika, da z njo izraža svoje občutke.
Z grobostjo zemlje samo še povečuje izrazno moč tega edinstvenega biotopa, ki ga Ljubljanica od časa do časa še vedno poplavi. Na vlažnih travnikih aprila začno cveteti močvirski tulipani, na poljih se poleti bohotijo sončnice, v visokih travah se oglaša kosec in nad potoki se preganjajo mušice, komarji in kačji pastirji. Vse to (in še več) odseva v umetniških stvaritvah, ki nam jih ponuja Milan Lampe.