Ciril Hočevar je vzporedno študiral gradbeništvo in likovno umetnost ter oba študija tudi dokončal. Čeprav ga je skoraj premamilo delo statika, je leta 1992 stalno zaposlitev opustil, si pridobil status samostojnega kulturnega delavca in se posvetil umetniškemu delu. Njegovo delo je že vse od začetkov sedemdesetih let usmerjeno v figuraliko, v človeško figuro, zlasti žensko, na kar je najverjetneje vplival Zdenko Kalin, Hočevarjev profesor na akademiji. Odlivanja kipov v razne materiale, posebno z uporabo umetnih smol, se loteva tako pri svojem kiparskem delu kot tudi pri izdelovanju muzejskih lutk.
Priljubljen motiv kiparja Cirila Hočevarja je Lepa Vida, junakinja ljudske balade, ki je navdihnila tudi pesnika Franceta Prešerna. Kipar Ciril Hočevar je tudi v že tolikokrat upodobljenem motivu, kakršen je človeška figura, uspel najti svežino.