Pručka – Strašna zver

Opis

Strašna zver (Japonska pravljica)

Nekoč, pred davnimi časi, sta si dedek in babica na severnem vznožju gore Fudži postavila majhno kočo in ob njej še manjši hlev za konja.
Nekega deževnega večera sta se pred spanjem še malo pogovarjala in dedek je rekel: »Ob takih večerih se počutim tako samega, kar strah me postane. V tej samoti se najbolj bojim volkov«. In babica je odgovorila: »Bolj kot volkov se bojim luknje v strehi zdaj, ko tako pogosto dežuje.«
Ravno takrat se je h konjskemu hlevu prikradel volk, slišal njun pogovor in si mislil: »Ojoj, kakšna strašna pošast mora biti “luknja”,  da se je ljudje bojijo bolj kot mene«.
H konjskemu hlevu pa se je ravno takrat priplazil tudi konjski tat Kišiči iz Kaoočija, iz vasi Furuseki. »Joj, luknja gre,« se je zgrozil volk in poskočil. Tat pa ga je v trdi temi zamenjal za konja in se mu zavihtel na hrbet. Volk, ki je bil prepričan, da ga jezdi strašna luknja, je pričel bežati kot iz uma. Pretekel je vznožje gore Fudži in nazadnje pridirjal prav do kraja v sosednji deželi Suruga, ki mu danes pravijo Hitoana – Človekova luknja. To je velika votlina  v neki skali, toda v tistih časih še ni imela tega imena.
Ker se je ravno zdanilo, je konjski tat opazil, da ne jezdi na  konju, ampak na neki zveri. Silno se je prestrašil, skočil z volka in se skril v varno zavetje velike votline, ki jo je ravno tedaj zagledal pred seboj.
Tudi volk je bil vesel, da se je znebil strašne “luknje”. Stekel je pod vrh gore Fudži do kraja Goaime in pričel tuliti. Na njegov klic so se takoj zbrale vse živali, ki so živele na gori Fudži, in volk jim je povedal o svoji dogodivščini z “luknjo”. »No, kdo si upa ukrotiti to strašno zver?« je vprašal volk  zbrane zveri. Ponudile so se vse po vrsti, toda volk je izbral opico. Opica je šla do votline in pogledala vanjo. Toda, ker je bil znotraj mrak, ni mogla prav ničesar razločiti. Zato pa se je prav dobro videlo iz jame na prosto in konjski tat Kišiči je opico takoj opazil. Z obema rokama jo je zgrabil za rep in ga vlekel tako močno, da se ji je rep odtrgal v korenu.
Od takrat dalje japonske opice nimajo več repa. Ker pa se je opica tako napenjala, so odtlej vse opice rdeče v obraz. In votlino so po tem dogodku imenovali Hitoana – Človekova luknja.