Opis
Obuti maček (Charles Perrault)
Nekoč, pred davnimi časi, je živel mlinar. Ko je umrl, je zapustil vse svoje premoženje svojim trem sinovom. Najstarejši sin je dobil mlin, srednji sin osla in najmlajši sin mačka. Čudovitega mačka, pa vendar – samo mačka. Toda kmalu najmlajši sin odkrije, da maček ni čisto navaden maček. Bil je pameten, znal je govoriti ter se lepo oblačiti in imel je načrt za svojega gospodarja.
Tako je v dnevih, ki so sledili, redno obiskoval sosednji grad in kralju v imenu markiza iz Karabasa daroval zajce, jerebice in škrjančke.
Nekega dne je Obuti maček odkril, da se bo kraljeva družina – kraljica, kralj in princesa – popoldan odpeljala s kočijo na izlet. Maček je pohitel domov in vznemirjen zavpil:»Gospodar, pridite, prišel je čas, da uresničimo moj načrt.« Tako sta šla do reke in ko se je približala kraljeva kočija, je maček porinil svojega gospodarja v reko. »Pomagajte«! je zavpil maček, »Markiz iz Karabasa se utaplja.« Kralj je slišal vpitje in poslal svoje podanike, da rešijo Markiza iz Karabasa in ukazal, da mu prinesejo novo obleko. Maček, ki mu nič ni ušlo je slišal pripombo enega od ministrov, da morajo preveriti, kako bogat je v resnici markiz. »Seveda je bogat,« je dejal Obuti maček. »V lasti ima grad in vsa ta zemlja je njegova. Pridite in prepričajte se. Jaz vas počakam v gradu.« Takoj, ko je izgovoril te besede, je odhitel v smeri gradu.
Prišel je do gradu, potrkal na vrata in ko so se odprla je Obuti maček snel svoj s perjem okrašeni klobuk in se priklonil z besedami: »Moje spoštovanje, moj gospod Oger!« »Kaj želiš maček?« je zadirčno odgovoril Oger. »Gospod, slišal sem, da imate veliko moč. Tako se lahko spremenite v leva ali slona, toda ne verjamem, da se lahko spremenite v majhno stvarco, kot je miška.« »Kaj?! Samo poglej to!« ga je zavrnil Oger in se spremenil v miš. V trenutku je maček skočil na miš in jo celo požrl. Nato je pohitel h grajskim vratom, ravno v trenutku, ko je tja prispela kraljeva kočija in jo s ponosom pozdravil: »Gospoda, dobrodošli v gradu markiza s Karabasa.« Tako je najmlajši mlinarjev sin postal markiz iz Karabasa. Poročil je kraljevo hčer in srečno sta živela v gradu.
Maček je postal velik gospod in nikoli več ni lovil miši, razen za svojo zabavo.