Bistrost, iznajdljivost in čut za opazovanje so lastnosti, ki so jih moral imeti pastir na  Veliki planini, ko je  izdelal (in uporabljal) leseno žepno sončno uro. Iz lesa je izrezljal za dlan veliko leseno deščico v obliki polmeseca.  Nanjo je v polkrogu vžgal zareze, ki so pomenile ure in izvrtal 13 lukenj.
V srednjo luknjo je zataknil lahko paličico, ki v soncu meče senco, po deščici.
Vsakih 14 dni je zatikal paličico v drugo luknjo in tako določal čas.
Dopoldanski čas je označil z arabskimi, popoldanski pa rimskimi številkami.
Sončne ure so izdelovali in uporabljali do druge svetovne vojne.