Ko je mati odprla krušno peč, je zadišalo po vsej hiši, toplina peči je vdahnila domu prijetno domačnost.
V vsej zgodovini človeštva, je kruh pomenil srečo in blaginjo, pomanjkanje kruha pa bedo, revščino in vojno.
Na naših tleh je kruh prvič omenjen v 13. stoletju , v srednjem veku pa se je v trgih mestih razvila pekovska obrt. Peke, ki so goljufali so za kazen zapirali v posebne kletke in namakali v Ljubljanico, o čemer piše Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske.
Kruh povezan tudi s številnimi pregovori in običaji. “Praznični” kruh je spremljal človeka od rojstva do smrti; kruh je bil prvo darilo ob rojstvu otroka, s kruhom je šla nevesta od hiše, s kruhom so jo pričakali na novem domu.
Kruh je po sestavi, obliki in načinu peke naše narodno bogastvo. Odrežite si svoj kos kruha, pa najsi gre za “praznični” ali “vsakdanji” kruh.