Čipka
Klekljana čipka nam priča o bogati ljudski domišljiji in pridnosti, natančnosti in potrpljenju klekljaric, ki ure in ure sedijo pred »punkelnom« da ustvarijo majhen vzorec.
Izdelovanje klekljanih čipk na Kranjskem je prvi zabeležil J. V. Valvasor že leta 1686.
Klekljanje je dolga desetletja mnogim družinam predstavljalo edini vir dohodka, zlasti v revnejših rudarskih in hribovskih kmečkih krajih.
O zaslužku klekljaric imamo prve podatke šele iz leta 1873, ko naj bi zaslužile od 12 do 50 krajcarjev na dan (kilogram boljšega pšeničnega kruha pa je stal 28 krajcarjev).
Slovenska čipka s središči predvsem v Idriji, Žireh in Železnikih je sooblikovalka evropske kulturne identitete.