Lončarstvo sodi med najstarejše obrti na Slovenskem. Izdelki slovenskih lončarjev so se po svoji obliki, načinu krašenja, pa tudi po funkciji razlikovali po posameznih pokrajinah. Poleg najrazličnejših skled, vrčev za vodo in vino, loncev in kozic in druge posode za vsakdanjo rabo, so bile zelo priljubljena tudi lončene živali. Lončen konjiček, z jezdecem ali brez njega, na katerega je moč zapiskati melodijo, je postal pravi zaščitni znak lončarjev iz Ribnice. Ker je narejen tako, da piskamo vanj pri repu, ga še danes hudomušno imenujemo »konjiček, ki v riti piska«.